»Dramatični mir, pozdravljam te in se ti zahvaljujem, da si me postavil na konico svojega noža. Loviti moram krhko ravnovesje, da ne zdrsim, solza, po tvojem rezilu. Nikjer ni nikogar.«

»Čas pa mineva in mineva … Otožna ob izgubljenih iluzijah, neutolažljivo žalostna ob smrtih, zrem v modro ravnino: morje ne obžaluje neštetih smrti valov, ki nenehno ponikajo na sipkem pesku obale, morje ve, da se v duši oceana rojeva nov vzgib, bodoča jata valov, neštetih, ponavljajočih se, med seboj v sorodu, a neponovljivih in enkratnih v naraščanju in usihanju, prelepih valov v živosti modrega življenja! Da mi je dano biti val!«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«

»Mladi so seveda posebna skupina, ki je še posebej ranljiva, nikakor pa niso netipične oblike dela značilne samo za mlade.«

»V sodelovanju z glasbeniki so nastali posnetki koncertov in glasbeni spoti, za katere je značilno netipično avdiovizualno eksperimentiranje in manipuliranje elektronskega signala.«

»V zvenu črno-belih tipk Primoža Hladnika in v roki in glasu Borisa Benka bomo poslej videli sence in vedeli skrivnosti, ki smo jih doslej le slišali in slutili ...«

»Njegova postavitev zajema nekakšen 'umetni realizem' našega obstoja, s katerim smo dosegli vrh človeškega absurda in ga prignali tako daleč, da vprašanje 'Kdo smo in kam gremo?' naenkrat ne zveni več domače.«

»Velikokrat tudi vidim, da umetnik, ki je našel svoj izraz, sam sebe reproducira in velikokrat je težko razločiti, kaj je osebni slog, kaj pa 'štancanje' tega, kar se dobro prodaja.«

»Zapredek postane tako značilen za Mršnika, da sčasoma postane pravzaprav njegov lastnoročni podpis.«